V Alkemistu smo se tokrat poigrali s prevajalskimi izrazi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo in za katere menimo, da jih morate poznati.

1. izvirni in ciljni jezik/jezikovna kombinacija

Izvirni in ciljni jezik sta nepogrešljiva izraza v vsakdanjem prevajalskem poklicu. Ob naročilu prevoda vas bo prevajalec ali projektni vodja prav gotovo vprašal, v katerem jeziku je vaš dokument oziroma izvirnik ter v kateri jezik ga želite prevesti. Izvirni jezik je torej jezik, v katerem je vaše besedilo napisano, ciljni jezik pa je nasprotno jezik, v katerega želite vaše besedilo prevesti. Skupku slednjega pravimo jezikovna kombinacija.

2. prevod

Prevod predstavlja poljudno, znanstveno ali literarno besedilo, ki ga je ustrezno izobražen prevajalec prenesel iz enega jezika v drugega. Namen prevajanja je uspešen prenos sporočilnosti besedila v ciljni jezik ob upoštevanju vseh oblikovnih, slogovnih in pomenskih lastnosti izvirnika.

3. prevajalska stran

Prevajalska stran predstavlja enoto, s katero prevajalec obračuna ceno pripravljenega prevoda.  Prevajalska stran šteje 250 besed ali 1500 znakov brez presledkov v ciljnem jeziku, saj pri prevajanju v tuj jezik lahko nastopijo odstopanja v količini prevedenega besedila, in ni enaka fizični strani vašega besedila. V primeru da imate besedila več, lahko prevajalca ali prevajalsko agencijo poprosite tudi za popust. 

4. prevajalec/naravni govorec

Prevajalec pravimo jezikoslovcu, ki se je v času svojega izobraževanja odločil specializirati za prevajanje ene ali več jezikovnih kombinacij ter opravil primeren študij. Prevajalci se najpogosteje odločijo za prevajanje iz jezika, ki so ga osvojili v času izobraževanj, v svoj materni jezik, torej jezik s katerim so odraščali. Takšnim prevajalcem pravimo naravni govorci. 

5. lokalizacija

Lokalizacija pri prevajanju predstavlja kulturno in jezikovno prilagoditev besedila nekemu okolju z določenim namenom. Tako lahko lokalizirate vašo spletno stran ter vaše vsebine ponudite tudi govorcem drugih jezikov ali narečij. Vsi dobro vemo, da se v večjem delu Latinske Amerike sporazumevajo s pomočjo španskega jezika, toda navkljub temu ta ni enak španščini, ki jo govorijo Evropejci.Razlikuje  se po slogu in terminologiji. Z lokalizacijo je moč besedilo prilagoditi tudi določeni ciljni skupini. Specifična tehnična terminologija v angleščini se lahko razlikuje od tiste v nemščini, zato je moč z lokalizacijo besedilu vliti občutka izvirnega dokumenta, spisanega v nemškem jeziku.

6. lektoriranje

Lektoriranje velja za strokovno veščino, ki zadeva pregledovanje besedila. Priprava prevoda ne zagotavlja nujno tudi slogovne in slovnične ustreznosti besedila. Po načelu več glav več ve, je tako priporočljivo besedilo pred uporabo dodatno pregledati. Nekateri prevajalci v ceno pripravljenega prevoda vključujejo tudi pregled in lekturo, zato se je pri naročilu priporočljivo o tem pozanimati ter s tem znižati stroške prevoda.

7. sodni prevodi

Sodni prevod velja za obliko uradnega dokumenta, ki ga je moč uporabljati na uradih doma in po svetu. Vselej je žigosan in z vrvico zvezan z izvirnikom, overjeno ali navadno kopijo, priložimo pa mu tudi podpisano izjavo tolmača, s katero potrjuje in jamči za njegovo istovetnost. Sodno prevod lahko pripravi le prevajalec, ki je zaprisegel pri Ministrstvu za pravosodje. Pravimo mu sodni tolmač. 

8. sodni tolmač

Sodni tolmač imenujemo uradnega prevajalca ali tolmača, ki deluje v pravnih postopkih. Sodni tolmač mora poznati pravno terminologijo, opraviti ustrezne tečaje ter zapriseči na Ministrstvu za pravosodje. Tako kot pri sodnih izvedencih tudi sodni tolmači posredujejo strokovno znanje o nečem,s čimer sodišča in uradi praviloma ne razpolagajo, to je znanje tujega jezika. Sodni tolmač za svoje prevode sodno odgovarja.

9. prevajalska orodja

Napredna prevajalska orodja imenujemo programske rešitve, ki prevajalcem omogočajo hitrejše in učinkovitejše prevajanje. Programov, kot sta Trados in MemoQ pa ne smemo zamenjevati s prevajalniki, saj prevajalska orodja za razliko od slednjih ne prevajajo strojno. Ti hranijo bazo že opravljenih prevodov s strani prevajalcev ter v primeru, ko se v besedilu pojavi določen del, ki je bil predčasno že preveden (pogodbe), od prevajalca ne zahtevajo vnovičnega prevajanja. Priprava vašega prevoda se tako ne samo poceni, marveč tudi pohitri. 

10. Namizno založništvo (DTP)

Pogosto se rado zgodi, da želimo v prevajanje poslati dokumente, denimo predstavitvene brošure ali kataloge, ki so bili ustvarjeni s pomočjo specifičnih programskih orodij za oblikovanje, kakršen je denimo InDesign, in jih zato ni mogoče urejati z običajnimi urejevalniki besedil.

Ker ste oblikovni plati vašega dokumenta namenili veliko časa, si prav gotovo želite prevedeno besedilo prejeti v izvirnem formatu ter s tem prihraniti nekaj časa. Ob naročilu prevoda tako povprašajte prevajalca ali prevajalsko agencijo, ali vam nudi/-jo tudi možnost namiznega založništva ter s tem pripravo dokumenta za tisk.