Idiomi ali frazemi so stalne besede z zaznamovanim pomenom, ki ne pomenijo natančno tega, kar zaznamujejo. Imajo ustaljen pomen, zatorej njihov pomen ne zaznamujejo posamezne besede oziroma besednih enot, marveč se moramo slednjega šele naučiti potem vsakdanjega govora ali branja. Tudi zato idiomi predstavljajo enega izmed zanimivejših aspektov jezika, včasih pa so, izvzeti iz konteksta, lahko tudi nadvse zabavni ali nenavadni. Slednjega se včasih zavemo šele, ko se poskušamo naučiti tujega jezika in smo s frazemi prvič soočeni. Tako tudi ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembno se je naučiti njihove pravilne rabe, da bi se lahko približali naravnim govorcem. Od Celotna novicaZnova je napočil čas, da sedemo v šolske klopi. Slovenščina nas namreč zaradi posebnih pravil, ki jo oblikujejo, rada zaplete v jezikovne zanke. Tako se pogosto zatikamo tudi pri razlikovanju med pridevnikoma isti in enak, saj se kdaj primeri, da ne vemo povsem, kdaj izbrati primernejšega. V izogib tovrstnim dilemam se bomo tokrat posvetili temeljnima razlikama med njima, pripravili pa smo tudi primere, s pomočjo katerih bo moč lažje in jasneje razumeti njuno rabo.   Enak ali isti Za začetek poglejmo njuni kratki razlagi. Isti Beseda isti je v SSKJ definirana takole: „na katerega se misli, iz katerega se izhaja. Celotna novicaDneve razkazuje, tedne zaključuje, mesece obrne, čez leto jih spet vrne.* Kaj je to? Uganili ste, koledar! Z njegovo pomočjo beležimo leta, jih razdelimo na mesece, štejemo dneve ali jih razvrščamo na enote, datume.Ker slovenščina pri zapisovanju datumov pozna določena pravila, poglejmo, kako jih pravilno beležiti.     Datumi v slovenskem jeziku   V slovenskem jeziku lahko datum zapišemo v treh oblikah: 1. 19. 7. 2014 2. 19. julij 2014 3. 19. julija 2014 Morda smo se v vsakdanji rabi navadili datume zapisovati tudi tako, kot kažeta sledeča primera: 19.7.2014 oziroma 19.07.2014; pa vendar sta obe obliki napačni. Slovenski pravopis veli, da je pika levostično ločilo, kar pomeni, da se mora ločilo držati Celotna novicaNe glede na to, ali svoje delo opravljate v Microsoftovem Officu ali si pomagate s prevajalskimi orodji, kakršni sta denimo Trados ali MemoQ, ste se prav gotovo že srečali z bližnjicami, ki jih lahko prikličemo na tipkovnici. Slednje nam pri prevajanju ali urejanju prevodov prav gotovo pomagajo pohitriti delo, zato jih je priporočljivo čim prej osvojiti. Pa vendar, Office pri hkratnem pritisku tipk ali ob pritisku tipk v določenem zaporedju nudi preko sto različnih možnosti in skoraj nemogoče je, da bi si zapomnili vse. Pri prevajanju se pogosto srečujemo s pritiskanjem istih kombinacij, s pomočjo katerih lahko odpiramo, shranjujemo ali zapiramo Celotna novicaPredlogi so nepregibne besede, ki izražajo odnose med besedami stavka. Prav gotovo so vas kdaj že potisnili v neprijeten položaj, ko niste bili prepričani o pravilnosti njihove rabe. Tokrat se bomo zato posvetili tistim, ki nam tudi sicer povzročajo največ preglavic ter preverili, kdaj uporabiti predlog s in kdaj z, kdaj k ter kdaj h?   Predlog K/H Pri rabi predloga K/H so pravila povsem enostavna. Predlog H uporabimo izključno pred besedami, ki se začnejo na črki k ali g, denimo h kosilu oziroma h gradu, pred vsemi ostalimi začetnicami pa uporabljamo predlog K. Pravilo preizkusimo na primerih: 1. Hlače sem odnesel _ krojaču. 2. Celotna novicaČrke s preglasi v digitalni dobi povzročajo veliko preglavic, težko jim je slediti, s težavo jih prikličemo na zaslon, v vsakodnevni elektronski komunikaciji pa lahko kaj hitro tvegamo, da se naslovniku črka ne bo pravilno izpisala ali bo sporočilo celo za vedno izgubljeno. Pri nas se vsakodnevno srečujemo tudi s priimki germanskega izvora, ki vsebujejo nemške preglase oziroma umlaute. Slovenski pravopis veli, da v takšnih primerih črke ü, ö, ä in ß zamenjujemo z ue, oe, ae in ss. München, Köln, Händel, Gauß tako postanejo Muenchen, Koeln, Haendel, Gauss.  V primeru, ko nismo prepričani, ali bo priimek pravilno izpisan tudi na Celotna novica  Kaj so števniki?    Števniki predstavljajo pridevniške besede, s pomočjo katerih izražamo količino. Po slovenskem pravopisu pišemo glavne števnike do 100, kot tudi stotice skupaj, druge pa narazen. Izjema so zneski na položnicah in računih, ki jih pišemo skupaj, denimodvanajsttisočpetstoštirinajst. Slovenski pravopis veli, da skupaj pišemo: 1. Glavne števnike* do 100: petnajst, osemindvajset, triindevetdeset. 2. Stotice: tristo, štiristo, šesto. 3. Vrstilne, ločilne in množilne števnike: tretji, troje, trojen. 4. Tvorjenke iz števnikov: pettisoče (bralke), stotisoči (obiskujejo), šestmilijonski (narod). Narazen pišemo: Glavne števnike*: dvesto petnajst, devet tisoč, šest milijonov, petsto tisoč dvesto, štiristo en tisoč sto, devetnajsto sedeminosemdeset.  *Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega.    Celotna novicaLeto se počasi spet zaključuje in do radoživih prazničnih dni ni preostalo prav veliko. Središča mest se že bleščijo v božičnih podobah ter nas v soju luči opominjajo na prijeten čas, ki je pred nami. Čas, v katerem še posebej cenimo toplino naših najbližjih, naših družin, prijateljev in sodelavcev. Zagotovo se bomo v decembru spomnili tudi na vse tiste, ki žal ne bodo z nami, jim zato pripravili praznična voščila ter v njih kaj lepega zapisali. V ta namen tokrat nudimo napotke o tem, kako pravilno pripraviti voščilo. Kako voščiti vesele praznike? Boste letos voščili vesel božič ali Božič? Vse dobro zaželeli Celotna novicaSlovar je knjiga, ki v abecedni razvrstitvi nosi pojasnila o izgovorjavi, pomenu in izvoru besed. Ločimo različne vrste slovarjev, denimo enojezične, kot so pravopisni, terminološki ali etimološki slovar, poznamo pa tudi dvo- ali večjezične slovarje, kakršna sta denimo slovensko-angleški ali angleško-slovenski slovar, ki služijo razumevanju besed in pomenov nekega tujega jezika, v omenjenem primeru angleščine. Slovar je sestavljen iz različnih geselskih člankov, znotraj katerih je v ločenih odstavkih posebej obdelan ali preveden želeni termin. Geselski članek sestoji iz gesla, ki vključuje zakonitosti naglaševanja , sledijo pa mu  lahko podatki o spolu, izgovorjavi in okrajšavi ter pomenska predstavitev gesla oziroma njegova Celotna novicaAli med imenom podjetja ter oznakami, kot so d.d., d.o.o., s.p. stoji vejica ali ne, predstavlja eno najpogostejših dilem v poslovni komunikaciji. Opažamo lahko, da je omenjeni zapis velikokrat zabeležen brez vejice, žal pa so podjetja tudi tako registrirana. Toda registrirani zapis je pomemben le za račune in dokumentacijo, ki jo pregleduje Davčna uprava RS.  Vejico pred in za d. d. je potrebno postaviti, ker gre za vrinjeni polstavek. Družba Unior, delniška družba, je letos … Verjetno se vsi spomnimo oguljenega šolskega primera: France Prešeren, naš največji pesnik, se je rodil v Vrbi.  Primera sta analogna. Primer: Organon, delniška družba, Celotna novica