Predlogi so nepregibne besede, ki izražajo odnose med besedami stavka. Prav gotovo so vas kdaj že potisnili v neprijeten položaj, ko niste bili prepričani o pravilnosti njihove rabe. Tokrat se bomo zato posvetili tistim, ki nam tudi sicer povzročajo največ preglavic ter preverili, kdaj uporabiti predlog s in kdaj z, kdaj k ter kdaj h?
Predlog K/H
Pri rabi predloga K/H so pravila povsem enostavna. Predlog H uporabimo izključno pred besedami, ki se začnejo na črki k ali g, denimo h kosilu oziroma h gradu, pred vsemi ostalimi začetnicami pa uporabljamo predlog K.
Pravilo preizkusimo na primerih:
1. Hlače sem odnesel _ krojaču.
2. Mama je _ slaščici postregla kavo.
V prvem primeru bomo uporabili predlog H, saj je v besedi krojač, na katero se predlog nanaša, začetna črka K. Ker se beseda slaščica prične s črko S, v drugem primeru uporabimo predlog K.
Predlog S/Z
Predlog S vedno zapišemo pred besedami, ki se prično s črkami p, t, k, f, h, s, š, c, č, pred ostalimi besedami, kot tudi vsemi samoglasniki, pa uporabljamo predlog Z (z letalom, z vrečo, z rolko …).
Pomagamo si lahko z znanim stavkom Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa, kjer pred besedami, ki se začnejo z odebeljenimi črkami v stavku, vselej uporabimo predlog S.
Morda si je rabo predloga S/Z laže zapomniti, če se ravnamo po pravilu izgovorjave, ki veli, da je pravi predlog vedno nenaglašen, zato ga izgovarjamo skupaj z besedo, ki mu sledi, nikdar pa ločeno. Predlog S/Z tako izgovarjamo skupaj z besedo in uporabimo tistega, ki ga lažje izgovorimo:
s cepinom = scepinom (zčrko namreč ne moremo izgovoriti)
z Mihom = zMihom
Primer:
1. V službo se vozim _ kolesom.
2. Popil/-a sem sok _ okusom mandarine.
V prvem primeru uporabimo predlog S, saj je začetnica besede kolo črka k, pred katero po zgoraj navedenem pravilu zapisujemo omenjeni predlog. Če ga preberemo še skupaj z besedo, lahko ugotovimo, da je skolesom lažje izgovoriti kot zkolesom.
V drugem primeru vidimo, da se okus prične s samoglasnikom o, zato uporabimo predlog Z. Zokusom je tudi lažje izgovoriti kot sokusom.