V vsakdanji rabi lahko velikokrat zasledimo nepravilno rabo pomišljaja oziroma vezaja. Njuni vlogi v besedilu velikokrat zamenjujemo, pogosto prav zato, ker sta si med seboj zelo podobna. Pa vendar, prva in prav gotovo pomembna razlika med njima,  je prav gotovo oblikovne narave, saj ju med seboj najlažje ločimo po dolžini črtice. Med tem, ko pomišljaj pišemo z daljšo črtico (‒), vezaju pritiče krajša (-). Pomišljaj je navadno tudi nestično ločilo, s čimer moramo pred ter za njim vključiti presledek, kar za vezaj, ki je običajno stičen, ne velja.   Kdaj uporabljamo vezaj? Vezaj uporabimo, kadar želimo nadomestiti besedo “in” med zloženimi Celotna novicaPredlogi so nepregibne besede, ki izražajo odnose med besedami stavka. Prav gotovo so vas kdaj že potisnili v neprijeten položaj, ko niste bili prepričani o pravilnosti njihove rabe. Tokrat se bomo zato posvetili tistim, ki nam tudi sicer povzročajo največ preglavic ter preverili, kdaj uporabiti predlog s in kdaj z, kdaj k ter kdaj h?   Predlog K/H Pri rabi predloga K/H so pravila povsem enostavna. Predlog H uporabimo izključno pred besedami, ki se začnejo na črki k ali g, denimo h kosilu oziroma h gradu, pred vsemi ostalimi začetnicami pa uporabljamo predlog K. Pravilo preizkusimo na primerih: 1. Hlače sem odnesel _ krojaču. 2. Celotna novica  Določene občutke ali dejanja zaznavamo prav vsi na svetu, a za njih ne poznamo ustreznih besed, s pomočjo katerih bi jih lahko opisali. Tako kot je v tuje jezike težko prevesti slovensko besedo blagozvočen, ki opisuje blag, prijeten zvok, imamo tudi sami veliko težav pri iskanju ustreznic nekaterim tujim izrazom. V omenjenem primeru pravimo, da so besede neprevedljive. Spodaj smo jih zbrali zgolj nekaj, njihov skupni imenovalec pa je tokrat ljubezen. Vir slike   1.   Forelsket (danščina) Opisuje občutek oziroma evforijo, ki jo začutimo, ko se prvič zaljubimo.  2. Kilig (tagaloščina)  Nenadnemu občutku neopisljive radosti, ko zagledamo osebo, Celotna novica  Izumrtje jezika botruje izumrtju kulture, z njo pa izginja tudi neprecenljivo znanje, ki ga ni moč povrniti. Na svetu vsako leto izgine približno 25 jezikov. Izmed 7000, kolikor jih predvidoma obstaja na svetu,   je  približno 500 do 1000 takih, ki jih danes govori le še peščica ljudi in veljajo za ogrožene. Spodaj jih navajamo le nekaj.   Vir slike   TER SAMI, Rusija Število govorcev: 2 Ob koncu 19. stoletja je imel jezik ter sami približno 450 govorcev. Združeval je šest vasi, ki so se nahajale na vzhodnem delu ruskega polotoka Kola. Njihovo število je začelo naglo upadati Celotna novicaPrav gotovo imajo prvo besedo bralci, ključno vlogo igrata tudi kakovost knjižnega dela in njegova zgodovinskost, toda včasih na dostopnost in uspešnost knjige odloča prav njen prevod. Unescova baza Index Translationum nam je pri ugotavljanju slednjega prav gotovo v veliko pomoč. Tako lahko izvemo, da so najpogosteje prevajani avtorji Agatha Christie, Jules Verne in William Shakespare, da se najpogosteje prevaja iz angleškega jezika, in sicer v nemški, francoski ali španski jezik, kot tudi, da je prevajanje tujih del v slovenski jezik v strmem vzponu. A nas tokrat zanima nekaj drugega! Preverili bomo izbor knjig, ki so bile do danes največkrat prevedene. Celotna novicaČrke s preglasi v digitalni dobi povzročajo veliko preglavic, težko jim je slediti, s težavo jih prikličemo na zaslon, v vsakodnevni elektronski komunikaciji pa lahko kaj hitro tvegamo, da se naslovniku črka ne bo pravilno izpisala ali bo sporočilo celo za vedno izgubljeno. Pri nas se vsakodnevno srečujemo tudi s priimki germanskega izvora, ki vsebujejo nemške preglase oziroma umlaute. Slovenski pravopis veli, da v takšnih primerih črke ü, ö, ä in ß zamenjujemo z ue, oe, ae in ss. München, Köln, Händel, Gauß tako postanejo Muenchen, Koeln, Haendel, Gauss.  V primeru, ko nismo prepričani, ali bo priimek pravilno izpisan tudi na Celotna novica  Kaj so števniki?    Števniki predstavljajo pridevniške besede, s pomočjo katerih izražamo količino. Po slovenskem pravopisu pišemo glavne števnike do 100, kot tudi stotice skupaj, druge pa narazen. Izjema so zneski na položnicah in računih, ki jih pišemo skupaj, denimodvanajsttisočpetstoštirinajst. Slovenski pravopis veli, da skupaj pišemo: 1. Glavne števnike* do 100: petnajst, osemindvajset, triindevetdeset. 2. Stotice: tristo, štiristo, šesto. 3. Vrstilne, ločilne in množilne števnike: tretji, troje, trojen. 4. Tvorjenke iz števnikov: pettisoče (bralke), stotisoči (obiskujejo), šestmilijonski (narod). Narazen pišemo: Glavne števnike*: dvesto petnajst, devet tisoč, šest milijonov, petsto tisoč dvesto, štiristo en tisoč sto, devetnajsto sedeminosemdeset.  *Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega.    Celotna novicaV prevajalski agenciji Alkemist smo v tem trenutku prisotni na treh evropskih tržiščih, v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Tri države, trije narodi, trije jeziki. Tako pri internih, kot tudi javnih nagovorih ali publikacijah, s pomočjo katerih obveščamo sodelavce in zveste naročnike, skrbimo tudi za uspešno komunikacijo ter s tem kakovostno prevajanje v srbski in hrvaški jezik. Pri tem pa se navkljub nekdanjem sobivanju v skupni državi srečujemo z zanimivimi pravopisnimi razlikami, ki jezike Slovencev, Hrvatov in Srbov med seboj ločujejo. V Alkemistu smo se zato odločili nekaj primerov deliti z vami. Pisanje praznikov   V slovenskem jeziku praznike Celotna novicaKdo bi si mislil, toda včasih se je pri oblikovanju vsebin povezanih z vašim produktom ali storitvijo, najprimerneje obrniti prav na vaše kupce. Sodelovalno prevajanje ali crowdsourcing translation, kot mu pravimo s tujko, še zdaleč ni več zgolj eksperiment. Predstavlja učinkovito metodo pri širjenju globalnega dometa vašega podjetja in omogoča dostopnost vaše vsebine kupcem v njihovem jeziku. Sodelovalno prevajanje je tudi način, kako povečati angažiranost lokalnih kupcev ali zagovornikov blagovne znamke, jih vključiti v sooblikovanje vaših izdelkov in produktov za potrebe ciljnega tržišča. Sodelovalno prevajanje tvori model, ki namesto ali v kombinaciji s poklicnimi prevajalci v proces prevajanja vključuje prostovoljce in Celotna novicaObisk spletnega mesta prevajalskega podjetja Alkemist bržčas pomeni, da ste pred velikim jezikovnim izzivom. Kako se z njim spopasti? Kako ga uspešno rešiti? Komu ga zaupati? Kako vam lahko mi pomagamo? Izkušnje, ki jih s široko prevajalsko mrežo pridobivamo že enajsto leto, so nas seznanile s še tako zahtevnimi prevajalskimi izzivi. Pokrivamo mnoštvo najrazličnejših strokovnih, leposlovnih, poslovnih in drugih področij ter prevajamo v 110 svetovnih jezikov. Je vaš jezikovni problem specifične narave? Brez skrbi, s strokovnimi sodelavci uspešno razrešimo vsako prevajalsko zagato, za vas pa z lastno opremo za simultano tolmačenje ter izšolanimi tolmači pripravimo prvovrstno tolmaško izkušnjo na vašem naslednjem Celotna novica