Sodobni časi skoraj od vsake oblike dela zahtevajo poznavanje in razumevanje vsaj enega tujega jezika. Zaradi vse večjega globalnega delovanja podjetij poznavanje jezika odpira vrata do zaposlitve, priložnost pa je moč poiskati kjerkoli na svetu. Na to nas pripravljajo že med samim izobraževanjem, kjer se učenci v osnovnih in srednjih šolah kot tudi na faksu srečujejo z učnimi urami iz angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine in še bi lahko naštevali. Nenazadnje je od znjanja vsaj enega tujega jezika odvisna tudi uspešna zaključitev izobraževanja. Toda na prednosti poznavanja in razumevanja tujih jezikov lahko gledamo tudi širše.

Splošno znano je, da se z učenjem tujih jezikov zvišuje tudi prag tolerance do kultur, ki so nam v osnovi tuje. Na druge narode gledamo izven stereotipnih oznak, ki smo si jih ljudje o drugih ustvarili v okviru vnaprejšnje presoje. Z njimi vstopamo v precej globlje odnose in se povezujemo. Povečamo tudi svojo razgledanost, saj na enkrat dobimo vpogled v stvari, ki jih predhodno nismo mogli razumeti, naj bodo to filmi, glasba ali literatura, s tem postanemo pozorni tudi na kulturne reference iin nianse. Jezik nam prav tako omogoča, da se povežemo s svojimi predniki ter odkrivamo svojo zgodovino, z učenjem tujih jezikov in njihovih zakonitosti pa lahko veliko bolj razmišljamo tudi o lastnem, maternem jeziku.

Prav tako lahko z učenjem tujih jezikov urimo svoj spomin. Raziskave so pokazale, da učenje jezikov zmanjšuje razoj Alzheimerjeve bolezni, ljudje pa so precej bolj dovzetni za večopravilno delovanje, saj so se veščine izučili pri enostavnem preklapljaju med jeziki in z njimi povezanimi miselnimi procesi.