Od vašega nadrejenega ste prejeli dokument, ki ga morate nujno prevesti. Kontaktirate prevajalsko agencijo, ki ste jo med ponudniki storitev uspeli izbrskati na spletu, v odgovor pa prejmete veliko neznanih kratic in izrazov, ki jih ne znate dešifrirati. TM, CAT,  MT, terminološka baza, korpusi, tradosova lestvica. Veliko pojmov, ki bi jih v odgovor pričakovali od kakšnega IT podjetja in ne jezikoslovcev, katerih edina naloga je prenesti besedilo v ciljni jezik. Pa je res?

Tudi prevajalski poklic se je z razvojem tehnologije spremenil. Zaradi vse večjih zahtev po čim hitrejšem prevajanju se je moral modernizirati ter vpeljati orodja, s pomočjo katerih bi še lahko sledil potrebam trga. Danes v prevajalstvu kraljujejo izrazi, ki nepodučenim kaj lahko belijo glavo, zato je skrajni čas, da z njimi obračunamo in ugotovimo, kaj v resnici pomenijo!

Prevajalska orodja tvorijo širok pojem, ki zajema številne računalniško podprte prevajalske pripomočke ter strojne prevajalnike — kot je denimo Google prevajalnik —, s katerimi računalniško podprte prevajalske pripomočke pogosto zamenjujemo. Prevajalska orodja so se razvila s potrebo po maksimiziranju učinka, do danes pa so povsem spremenili prevajalčev način dela. Poglejmo, kako:

Pripomočki za računalniško podprto prevajanje (CAT)

Predstavljajo programsko opremo, ki pospešuje proces prevajanja, pri čemer človeška vloga ni izključena. Za razliko od prevajalnikov, CAT programi ne prevajajo sami, marveč s pomočjo prevajalca, kar omogoča hitrejše prevajanje z manj možnostmi napak.

Nekateri CAT pripomočki so danes prešli v prosto rabo, denimo:

• črkovalniki
• samodejno preverjanje slovnice
• elektronski enojezični ali dvojezični slovarji, tezavri, ipd.

Nekateri pa so še posebej prilagojeni prevajalski industriji:

Pomnilnik prevodov (TM)

O pomnilniku prevodov smo pisali že tukaj. Gre za prevajalski spomin, bazo vseh izvirnih besedil in njihovih prevedenih inačic, urejenih v manjše enote oziroma segmente (povedi, odstavke, ipd.). Pomnilnik prevodov se gradi postopoma, temelji na predhodno opravljenem delu in je prilagojen vsakemu naročniku, s čimer je moč ohranjati konsistentnost skozi vse prevajalske projekte. S pomočjo prevajalske baze je lahko prevod veliko prej pripravljen, hkrati pa se postopoma znižuje tudi cena prevoda, saj se repeticije v besedilu zgolj deloma ali sploh ne obračunavajo — odvisno od ujemanja.

Korpus

Predstavlja obsežno zbirko besedil, ki je v določenem obdobju zajeta iz interneta, tiskovin, množičnih medijev, navodil za uporabo, ipd. Besedila so shranjena v  strukturirani obliki.
Konkordančnik
Konkordančnik je prevajalski vmesnik, ki omogoča iskanje po obsežnih zbirkah besedil, korpusih, in obdelavo zadetkov. Z njim lahko preverjamo kako pogosto se nek izraz pojavlja v korpusih, izmerimo pomensko povezanost ipd.

Terminološka baza

Gre za bazo podatkov, ki shranjuje prevode različnih terminov. Prevajalec lahko vanjo vnese tudi morebitni naročnikov glosar, torej popis naročnikovih ključnih pojmov, ki lahko še dodatno pripomore pri konsistentnosti prevoda.

Trados, MemoQ, Wordfast …

Na trgu obstajajo različni programi za računalniško podprto prevajanje, njihova skupna lastnost pa je, da omogočajo ustvarjanje in urejanje terminologije ter arhiva prevodov, zaradi česar veljajo za prevajalčev temeljni računalniški pripomoček. Programi, kot so Trados, MemoQ ali Wordfast, v katerih prevajalci opravijo vse svoje prevode, služi tudi kot referenčna točka za obračunavanje prevodov, saj lahko v njem preverijo, kolikšen del besedila je potrebno prevesti ter kolikšen del se v celoti ali vsaj deloma ujema z že prevedenimi besedili v arhivu prevodov in jih prevajalec zato ne bo rabil vnovič prevesti ter dodatno zaračunati. Takšnemu načinu obračunavanja pravimo obračunavanje po tradosovi lestvici, ki je postavljena na podlagi procentualnega ujemanja od 0 % ujemanja do 100 % ujemanja.

Strojno prevajanje (TM)

O strojnem prevajanju smo v enem izmed naših prejšnjih zapisov že pisali. Na osnovni ravni strojno prevajanje temelji na algoritmih za enostavno zamenjavo besed iz izvirnega v ciljni jezik. Razvili so se z idejo, da bi v procesu prevajanja v celoti izključili človeka, a so se znašli za preveč nezanesljive, saj ne morejo zaznavati konteksta v besedilu ali se jezika naučiti. Za razliko od pomnilnika prevodov ne temeljijo na segmentih, marveč na posamičnih besedah.

Tehnologija v tem trenutku še ni dovolj zanesljiva, da bi ljudje lahko avtomatizirali celoten prevajalski proces, se bodo pa zaradi zahtev po vse hitrejšem prevajanju prevajalska orodja med seboj vse bolj prepleta. Strojni prevajalniki so že danes del nekaterih zahtevnejših sistemov za računalniško podprto prevajanje, kar pomeni, da  prevajalniki skupaj s terminološkimi bazami prevajalcu že nudijo grob osnutek, na katerem lahko temelji priprava prevoda.