Idiomi ali frazemi
Idiomi ali frazemi so stalne besede z zaznamovanim pomenom, ki ne pomenijo natančno tega, kar zaznamujejo. Imajo ustaljen pomen, zatorej njihov pomen ne zaznamujejo posamezne besede oziroma besednih enot, marveč se moramo slednjega šele naučiti potem vsakdanjega govora ali branja. Tudi zato idiomi predstavljajo enega izmed zanimivejših aspektov jezika, včasih pa so, izvzeti iz konteksta, lahko tudi nadvse zabavni ali nenavadni. Slednjega se včasih zavemo šele, ko se poskušamo naučiti tujega jezika in smo s frazemi prvič soočeni. Tako tudi ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembno se je naučiti njihove pravilne rabe, da bi se lahko približali naravnim govorcem.
Od kod pa frazemi v resnici izvirajo in zakaj se sploh pojavljajo? Da bi njihov izvor lahko razumeli, moramo razumeti tudi kulturo in zgodovino posameznega jezika ter ljudi, ki ga govorijo.
Frazemi so tudi sicer kulturno pogojeni, kar pomeni, da se njihova raba od države do države razlikuje. Slovenci smo svoj prvi frazeološki slovar, ki ga je pripravil Janez Keber, prejeli v letu 2011, med jezikoslovci pa je dobro poznan tudi projekt Ane Koren, ki sliši na ime Project : Idiom in predstavlja zbirko angleških in slovenskih frazemov, katere cilj je ustvariti pravi tovrstni angleško-slovenski slovar.
FRAZEMI V PRAKSI
Slovenci v primeru močnega naliva radi rečemo, da “zunaj lije kot iz škafa”. Britanci nasprotno v primeru deževja pravijo “It’s raining cats and dogs”, kar v dobesednem prevodu ne bi imelo prav veliko smisla, še težje pa bi bilo pojasniti, na kaj se v resnici nanaša. V večini primerov frazemi izvirajo iz neke zgodovinske situacije, v kateri je pomen idioma povezan z dejanskim dogodkom. “It’s raining cats and dogs” sega v britansko zgodovino iz 17. stoletja, ko so v Londonu močni nalivi naplavili trupla mrtvih živali, denimo mačk in psov. Močan dež Britanci še danes povezujejo s tem neljubim prizorom. Da so frazemi tako kulturno kot zgodovinsko pogojeni, priča tudi dobro znani slovenski frazem “pasti sekira v med”, ki ga pripišemo nekomu, ki ga je doletela sreča. Nekdanji čebelarji niso poznali panjev, zato so po gozdovih iskali roje čebel in njihovih vrelcev medu. Opravilo še zdaleč ni bilo enostavno, saj so čebele med hranile v skrivnih kotičkih dreves, zato so se mogli čebelarji vzpenjati na drevesa in s pomočjo sekire iskati votle točke drevesa. Če se je v njih nahajal med, jih je sekira zlahka prebila.
Frazeme pa poznamo tudi v primerih, ko se želimo nekoliko olajšati. Med tem, ko v Sloveniji pravimo, “da gremo na minus”, je stari britanski izraz “to spend a penny” povezan s plačljivimi javnimi sanitarijami, ki so jih uvedli sredi 19. stoletja. Prvi zapis tovrstnega frazema datira v leto 1945, ko ga je v delu “Strange Story” uporabil avtor H. Lewis.
Frazemi lahko za učence tujih jezikov, kot tudi prevajalce in tolmače predstavljajo velik izziv, saj morajo dobro poznati njihov pomen in jih temu primerno povezovati. Prevajalec se mora prav zaradi tega velikokrat odločati ali naj frazem dobesedno prevede, ali poišče primerno ustreznico v tujem jeziku, ki mu bo pomagala razložiti pomen.
