Od lajkov do selfijev, družbena omrežja kažejo vse večji vpliv tudi na jezik. Besede, ki nas tekom interakcij vseskozi obkrožajo, vplivajo tudi na besednjak, ki ga vsakodnevno uporabljamo. Saj ste že kdaj slišali ukaz “polajkaj mojo sliko”? Če izključimo srečanja z družino, sodelavci, prijatelji in znanci, jezik danes pretežno doživljamo preko pametnih mobilnih naprav, računalniških ekranov in tablic, ki nam ponujajo spletne portale, aplikacije in najrazličnejša omrežja. Jezik se vse hitreje razvija tudi na račun tehnologije, ob tem pa postaja vse bolj enostaven, na enkrat se sporazumevamo s pomočjo kratic in šifer, uporabljamo Facebook, Twitter, Instagram, LinkedIn, Snapchat, Povio ipd.

Od predstavitve novih besed, pomenskega preoblikovanja starih pa vse do sprememb v načinu komuniciranja. Drži, družbena omrežja so še kako živa!

Novi načini komuniciranja

Kratice, okrajšave, neologizmi so nastajali skladno s pomočjo tehnologije oziroma tehnološko podprte komunikacije, ki je prinašala svoje zakone. Omejevanje števila znakov smo prvič doživeli preko SMS-ov ter že takrat kovali prve kratice. Idejo je še nekoliko dlje potisnil Twitter in s svojimi omejitvami v 140 znakih postavil nove standarde komuniciranja. S samostalnikom #hashtag so uporabniki začeli označevati tweete, ki se dotikajo iste teme oziroma pogovora, zaradi prostorske stiske pa so ti kmalu prešli v kratice. Danes so hashtagi dosegli tudi druga družbena omrežja ter hkrati postali del popularne kulture. Tako jih lahko srečamo na razglednicah, majicah ali celo v vsakdanjem pogovoru.

Tudi tehnološke igrače so pri rabi kratic storile svoje. Ker prek njih nismo mogli izražati občutij, smo dobili ikone oziroma smeške, s pomočjo katerih smo prikazali veselje ali žalost. K rabi kratic so nas prisilili tudi zasloni na dotik s svojimi majhnimi tipkovnicami. Te sopovsem enostavno zmanjšale možnost pomot oziroma napak v besedilih.

Nove besede in novi pomeni

A ne samo Twitter, tudi Facebook je v sporazumevalnem in jezikovnem pomenu storil prav toliko kot Twitter. Na račun njega so dobro poznane besede dobile nove pomene in nove konotacije. Prijatelj/friend, všeč mi je/like, status, zid/wall, stran/page, profil/profile je le nekaj Facebookovih izrazov, ki so prešli v vsakdanjo rabo.

No, svetovni splet je znal poiskati izraz tudi za nadležneže, ki so znani po tem, da radi puščajo žaljive komentarje ali svinjajo temo. Pravimo jim trolli.

Iz pričujočih dejstev je moč razbrati, da družbena omrežja bolj kot kdajkoli poprej pripomorejo in vplivajo na razvoj jezika. Njihova prednost je, da ne poznajo posrednikov. Izključujejo tradicionalno pot, po kateri bi trendovske besede dosegle javnosti. Za to, da bi uvedli izraz, ne potrebujejo novinarjev in urednikov, ne potrebujejo medijskih hiš. Družbena omrežja prav vsakemu omogočajo nekaj izraziti. Tako tudi ne preseneča, da je izraz leta 2013 postal selfie ali avtoportret, ki ga običajno posnamemo s telefonom. Popularnost izraza se je tako razrasla, da danes selfieje snemajo tudi zvezdniki ali predsedniki.

Nedvomno so za vse proučevalce jezika družbena omrežja poseben fenomen. Predstavljajo poligon za eksperimentiranje ali opazovanje razvoja jezika ter izrisujejo njegovo prihodnost.